15. september je dan spomina in opomina na vrnitev Primorske k matični domovini

Ljubljana, 14. september 2020 – Da se sliši slovenska pesem in slovenska beseda na obeh straneh meje z Italijo, v krajih, kjer živijo Slovenci, so v veliki meri zaslužna ljubiteljska društva. Poskrbeti moramo, da bodo predvsem društva, v katerih delujejo Slovenci onkraj meja, imela pogoje, da se ukvarjajo s kulturo, predvsem pa ohranjajo slovenski jezik in identiteto.

V času, ko je Primorska spadala pod italijansko oblast, je bila prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je potekal v italijanskem jeziku. Poleg tega, da je bila raba slovenskega jezika prepovedana na sodiščih, v uradih, javnih napisih, so začeli Slovencem spreminjati priimke. Tudi že umrlim, saj so spreminjali napise na nagrobnikih na pokopališčih. Sčasoma je bila uporaba našega jezika prepovedana tudi pri cerkvenem bogoslužju.

Z uveljavitvijo Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 je vrnitev Primorske za Slovence pomenila ponovno oblast nad lastnim etničnim ozemljem, dostop do odprtega morja in posledično omogočanje večjega gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. Spet se je slišala slovenska pesem, v šole se je vrnil pouk v slovenskem jeziku.

Primorska regija ima manjša središča, je pa zelo bogata z ljubiteljskimi društvi. Prav ta društva imajo velike zasluge, da se jezik, pesmi in običaji ohranjajo in prenašajo na mlajše generacije. S tem pripomorejo k oblikovanju kolektivnega spomina in ponosne drže.

»Tudi v delu Primorske, ki je ostal pod Italijo (Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina) delujejo društva, ki povezujejo Slovence, ki so ostali izven meja naše domovine. Tudi oni opravljajo hvalevredno poslanstvo in prav bi bilo, da bi država poskrbela, da bi imela ta društva pogoje za ustvarjanje in ohranjanje pripadnosti slovenskemu narodu tudi izven meja,« je poudarila predsednica Regijskega odbora SLS Slovenska Istra in Kras, mag. Vesna Starman.

Preneseno iz strani www.sls.si