SLS predlaga zaostritev pogojev za pridobitev denarno socialne pomoči za brezposelne. Kdor noče delat, naj ne je.

Ljubljana, 13. september 2019 – Pogoj za vsakega dela zmožnega brezposelnega prosilca za pridobitev denarne pomoči je, da vzame ponujeno delovno mesto oziroma opravlja družbenokoristno delo, sicer pravico do denarne podpore izgubi. Prav je, da poskrbimo za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, ni pa prav, da na ramena delovno aktivnih padejo stroški za tiste, ki ne želijo delati. Država ni dober gospodar, če ne izkoristi potenciala, ki ga ima v ljudeh.

 

Predsednik SLS Marjan Podobnik je na novinarski konferenci na sejmu MOS v Celju uvodoma napovedal tematiko in sicer predlog sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)  in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

 

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause je predstavila dejstva, ki so privedla do razprave o potrebi po spremembi že prej omenjenih zakonov in predloge sprememb zakonov. Avgusta 2019 je bilo na Zavodu za brezposelne registriranih preko 71.000 brezposelnih oseb, od tega je nekaj manj kot polovica tudi prejemnikov denarne socialne pomoči. Povprečno trajanje brezposelnosti (v mesecih) med prejemniki DSP je preko 40 mesecev, kar je izredno dolgo tako s stališča črpanja državnega proračuna kot tudi s stališča, da človek, ki je tako dolgo brezposeln, zapade v stanje apatije, slabša se mu tako psihično kot fizično zdravstveno stanje in nima več upanja, da bo našel službo.

Med drugim je poudarila nestrinjanje z odpravo dodatka za delovno aktivnost.  Ne glede na to, da je bila odprava dodatka za delovno aktivne razložena prav z dejstvom, da je v Sloveniji trenutno dovolj delovnih mest in da se pozornost preusmerja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, je bil odliv prejemnikov denarne socialne pomoči v zaposlitev v času od januarja do julija 2019 za skoraj 15% nižji kot v enakem obdobju preteklega leta. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost so bili tako v bistvu kaznovani tisti prejemniki DSP, ki so bili pripravljeni opravljati družbenokoristna dela, za ostale, na tem področju neaktivne prejemnike DSP, se pa v bistvu ni nič spremenilo. Na kratko je predstavila spremembo zakonodaje. V Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so se dotaknili 6. člena, za katerega predlagajo spremembo, da je brezposelna oseba dolžna sprejeti delo, na katero jo napoti ZZZS in ga je sposobna opravljati (sedaj se v zakonu uporablja dikcija primerna dela). Prav tako v SLS predlagajo, da v kolikor se oseba na ponudbo za delo ne odzove, sledi opomin, po dveh opominih pa izbris iz evidence brezposelnih oseb in s tem tudi prejemnikov DSP.

Predlagane spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih gredo v smeri skrajševanja časa brezposelnosti in s tem časa prejemanja DSP. Predlagajo, da se v 41. členu, katerega namen je spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči, čas, po katerem delodajalec lahko pridobi subvencijo za zaposlitev osebe, ki je prejemnik DSP, skrajša na polovico, to je na 6 mesecev. Prav tako predlagajo spremembe 42. člena, in sicer: Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot trikrat (v sedanji zakonodaji 9 krat), ali pa je pred tem vsaj tri mesece prejemal nadomestilo za brezposelnost, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod ali 56 ur na mesec opravljati družbenokoristna dela, za katera prejme povračilo za malico in povračilo potnih stroškov. Izjemoma so lahko prejemniki DSP tudi  osebe,  ki  so  sposobne  za  delo, a dela niso dolžne sprejeti v primerih, ko gre  za  osebe,  ki so dosegle starostni prag za upokojitev (po zakonu o socialnem varstvu), osebe, ki skrbijo za otroke, ki so mlajši od šest let in se ne morejo zaposliti, ker ni primerne oskrbe za otroka, ter osebe, ki spremljajo hudo bolne otroke.

»Socialni transferji, še posebno, ko govorimo o denarni socialni pomoči, so socialni le v primeru, ko dejansko pomagajo ljudem, ki jih potrebujejo in brez njih ne morejo preživeti.  Denarna socialna pomoč ni funkcionalna, v kolikor dopušča, da se v Sloveniji splača biti lenuh. Dejstvo je namreč, da tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki izkoriščajo sistem denarne socialne pomoči,« je zaključila.

 

Primož Jelševar, podjetnik in direktor INAK-a je problematiko predstavil z vidika zaposlovalcev, ki se v zadnjem času soočajo s kadrovsko krizo. Vprašanje kvalitetnih kadrov je bistveno za podjetje. Izzivi v situaciji, ko je dela več, kot je delavcev, se zdijo sladki, a jih ni za podcenjevati. Iz osebnih izkušenj pove, da so v podjetju iskali več sodelavcev za različna dela in da izkušnje zadnjih let kažejo, da se na delovna mesta prijavljajo bolj tisti, ki želijo menjati službo, kot tisti, ki so brezposelni. V Sloveniji danes lahko dela vsak, ki si za to prizadeva in si želi delati, tako da po predstavljenih podatkih lahko sklepamo, da si vsi ne želijo delati. Iskalci zaposlenih so mnogokrat napoteni na delavno mesto in v razgovoru sami povedo, da si iz takega ali drugačnega razloga tam ne želijo delati. Vsekakor to ni pošteno do tistih, ki delajo in plačujejo davke. »Prav je da poskrbimo za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, ni pa prav, da na naša ramena padejo stroški tistih, ki ne želijo delat. Ekonomski sistem smo v Sloveniji vzpostavili po vzoru nemškega »social market economy«, ki ga je utemeljil Konrad Adenauer kot svoj drugi steber, na katerem danes stojijo najmočnejša evropska gospodarstva. Težava je, da smo v Sloveniji termin prevajali dobesedno kot socialno tržno gospodarstvo, v originalu pa gre za solidarnostno. Razlika med dvema korekcijama tržnega sistema je ključna. Pri sociali gre za pomoč, ne glede na voljnost in sposobnost za delo, pri solidarnostni, torej izvorni korekciji »social market economy« pa gre za pomoč človeku, ko in dokler jo potrebuje. Ko pa je ponovno sposoben za delo, pa je dolžen prijeti za delo in pomagati tistim, ki si sami ne morejo. Včasih se je reklo, da kdor ne dela naj ne je, danes bi morali morda reči, da kdor je dela zmožen in noče delat, naj ne je,« je poudaril Jelševar.

 

Mag. Marko Zidanšek, državni svetnik SLS, ki bo amandmaje zakonov vložil preko Državnega sveta Slovenije, je izpostavil, da država ni dober gospodar, če ne izkoristi potenciala, ki ga ima v ljudeh in dopušča, da ostajajo predolgo na denarni socialni pomoči. Z zbliževanjem denarne socialne pomoči in minimalne plače je država razvrednotila delo in s tem povzročila, da se marsikdo sprašuje, ali se mu sploh splača delati. Posledično so se ljudje odvadili delat. Po drugi strani se bo tudi treba vprašati o višini plačila, ki mora biti dostojno in primerno, veliko je namreč takih podjetij, ki mečejo slabo luč na celoto, ker ne znajo primerno razdeliti dobička. Predlagana sprememba zakonodaje gre v smeri, da bi se te anomalije korigirale na način, da bi se ljudje tudi skozi delo čutili bolj pripadni svoji državi.

 

Predsednik SLS Marjan Podobnik je v povzetku izpostavil, da bo potrebno vzpostaviti sistem, ki bo dober tako za čas konjukture kot za čas recesije, da bomo optimalno izkoristili potenciale, ki jih imamo. Med drugim bi bilo treba zvišati splošno olajšavo za dohodnino, kar bi pomenilo povišanje neto plače in s tem bi se razlika med socialnimi transferji in minimalno plačo povečala. Izpostavil je tudi vprašanje dela upokojencev, in sicer, da bi se odpravile dajatve za delo, ki ga opravijo upokojenci do vsote 500 EUR mesečno. SLS želi prispevati v slovenskem prostoru po poteh, ki so na razpolago, da se odpirajo pomembne teme, ki bodo privedle do izboljšanja stanja.

 

Ob koncu novinarske konference je spregovoril tudi prof. dr. Franc Pohleven, ki je brez dvoma največji promotor večje predelave lesa v Sloveniji. Izpostavil je pomen lesa kot strateške surovine, za katerega želi, da bi ga obdelali doma z veliko dodano vrednostjo in s tem doma obdržali tudi strokovnjake s tega področja. Les je izrednega pomena tudi pri boju proti podnebnim spremembah in prav tako pri predelavi lesa ni odpadkov, ampak so ostanki. Dr. Pohleven je ob koncu izrazil zadovoljstvo, da bo SLS na čelu s predsednikom stranke Marjanom Podobnikom in evropskim poslancem Francem Bogovičem skupaj z njim organizirala več srečanj in posvetov na območjih, ki so bila nekoč ali pa so še vedno poznana po uspešnih lesnopredelovalnih obratih, kjer bodo predstavili tudi program, kako z lesom kot strateško surovino oživiti podeželje, vzpostaviti nova stabilna delovna mesta in s tem narediti tudi nujno potreben razvojni preboj na slovenskem podeželju, ki bo zaustavil praznjenje podeželja in centralizacijo Slovenije.

Preneseno iz strani www.sls.si