SLS za spremembo Zakona o javnem naročanju: Projekte naj dobijo neugodnejši ponudniki

Ljubljana, 18. september 2019 Danes so na novinarski konferenci SLS predsednik SLS Marjan Podobnik, podpredsednica SLS in koordinatorka priprave sprememb Zakona o javnem naročanju Suzana Lara Krause in državni svetnik SLS Branko Tomažič predstavili predlog sprememb Zakona o javnem naročanju. Glavni cilj sprememb je, da se pri javnih naročilih zagotovi izbor najugodnejšega ponudnika in prepreči nesprejemljivo dolgotrajnost postopkov. SLS bo skušala doseči podporo za spremembe zakona preko sprejetja v Državnem svetu RS, ki bi ga nato posredoval v odločanje v Državni zbor RS. Vladni predlog sprememb Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja namreč ne rešuje oz. zgolj minimalno rešuje probleme, kakršni so se pokazali npr. pri izboru ponudnika za izgradnjo 2. cevi karavanškega predora in mostu čez Glinščico v okviru projekta 2. tir.

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause kot koordinatorka priprave sprememb Zakona o javnem naročanju je uvodoma pojasnila,  da v SLS spremljamo dogajanje v zvezi z javnimi naročili pri infrastrukturnih in drugih projektih. Ker se postopki nesprejemljivo vlečejo in ker se po tekočem traku izloča najugodnejše ponudnike, smo v SLS skupaj z zunanjimi strokovnjaki pregledali ZJN-3 in pripravili predloge sprememb zakona. Zakon o javnem naročanju mora biti učinkovit, transparenten in v skladu s temeljnim načelom konkurence, prav tako pa mora spoštovati temeljno načelo gospodarnosti – to je še posebno pomembno zato, ker javna naročila predstavljajo več kot polovico odhodkov iz državnega proračuna RS – kar je več kot 4,5 milijarde evrov letno.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je nadalje pojasnil, da se je SLS odločila, da bo posegla v dogajanje na področju javnega naročanja zaradi že omenjene dolgotrajnosti postopkov, izločanja najugodnejših ponudnikov in velikega obsega sredstev, ki se porabijo preko javnih naročil. Dokaz, da se Vlada RS zaveda, da je to pereč problem, je Zakon o pravnem varstvu javnega naročanja, ki pa po prepričanju strokovnjakov za javna naročila večine problemov žal ne rešuje. Novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja rešuje postopkovna vprašanja pravnega varstva, ne pa kako se pripravi  razpisna dokumentacija, kakšne  pogoje in merila mora naročnik v njej določiti, kdaj je ponudba dopustna itn. Ne rešuje temeljnih vprašanj, zaradi katerih se postopki nenormalno in nesprejemljivo dolgo vlečejo in še bolj perečega problema, da se izločajo najugodnejši ponudniki. Kar se je zgodilo v primeru druge cevi karavanškega predora in mostu čez Glinščico v primeru projekta 2. tir je v tem trenutku viden primer, kaj se dogaja. Pri mostu čez Glinščico je bila razlika v ponudbi med najugodnejšim in drugim ponudnikom 5 milijonov: 5 milijonov pri 12 milijonih, 50 milijonov pri 120 milijonih, 500 milijonov pri 1,2 milijarde. V tem trenutku nam Vlada RS sporoča: hvala lepa državljanke in državljani za 500 milijonov, se priporočamo še kdaj. Zato je nujno potrebno, da ZJN postavi nedvoumne kriterije.  Čeprav danes govorimo predvsem o infrastrukturnih projektih, se podobni problemi pojavljajo npr. tudi v zdravstvu, kot so v preteklosti že dokazali dr. Noč, ga. Godec in dr. Mravlje na primeru žilnih opornic. Zdi se, da dobavitelji ne usmerjajo le posameznih ministrstev, temveč kar celotno vlado.

Sprašujemo se, zakaj ne moremo graditi v Sloveniji po podobni ceni, kot gradijo v Avstriji, kjer poleg tega, da gradijo ceneje, bolje plačajo svoje delavce.

Spremembe so pomembne tudi zato, ker sledijo praksi sodišča EU.  Predlagamo tudi spremembo zakona v delu, ki se nanaša na prekrške. V obstoječem zakonu imamo namreč prefinjeno obliko, kako se privilegirani ponudniki lahko znebijo konkurence. Posledica prekrška, tudi manjšega, je lahko,da se ponudnika izloči iz trga javnih naročil za zelo dolgo obdobje (3  oz. 5 let).

Branko Tomažič, državni svetnik SLS je povedal, da bo predlog sprememb Zakona o javnem naročanju vložil v Državni svet RS. V slovenski zakonodaji je veliko lukenj, za katere se zdi, da so načrtno narejene, da lahko tako nekateri legalno služijo nezaslužen denar na račun davkoplačevalcev. Po obravnavi v Državnem svetu RS bodo spremembe zakona v primeru večinske podpore posredovane v Državni zbor RS, kjer bodo, tako upa, spremembe zakona tudi sprejete.

Preneseno iz strani www.sls.si