Letos praznujemo 150-letnico rojstva velikega mednarodno priznanega vrhunskega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je med drugim zaznamoval ureditev urbanega okolja v Ljubljani. Včeraj, 4. januarja 2022, smo v ta namen v Knjižnici SLS pripravili pogovor o kulturi in v razmišljanjih izpostavili tudi gostujočo mednarodno razstavo Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo.
Po uvodnem pozdravu predsednika SLS Marjana Podobnika in koordinatorke gibanja Povežimo Slovenijo dr. Nade Pavšer je svoje razmišljanje podal dr. Damjan Prelovšek, zgodovinar in odličen poznavalec življenja in dela Jožeta Plečnika, ki je prepričan, da je Plečnik eden največjih Slovencev vseh časov. »Plečnik je za vse generacije, ki bodo sledile, velika šola arhitekture. Ne gre za to, da bi posnemali oblike njegove arhitekture, ampak duha, to, kar je on z arhitekturo hotel povedati,« je dejal. Plečnikovo ahitekturno ustvarjanje je temeljilo na teoriji neškega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem se je šolal. Njegova dela v Ljubljani so Kongresni trg, ureditev okolice Ljubljanice in gradnja mostov, pokopališče Žale, nekdanja zbornica za trgovino, v kateri je zdaj ustavno sodišče. Leta 1947 je zasnoval tudi načrt za slovenski parlament, ki pa je žal ostal neuresničen.
Dogodek v Knjižnici SLS je bil posvečen tudi gostujoči mednarodni razstavi Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo. Zbrane sta nagovorila sig. Marco Pellegrini, predsednik Kulturnega Centra Studium iz Gorice (Italija), sin avtorja gostujoče mednarodne razstave in Bogdan Vidmar, skrbnik razstave ter duhovnik in župnijski vikar v Novi Gorici, ki sta izpostavila veliko vlogo bratov Cirila in Metoda ter dodala, da njuno poslanstvo razumemo kot izraz naše identitetne pripadnosti.
Nekaj misli o dediščini Cirila in Metoda je zapisala tudi slovenska senatorka v Rimu dr. Tatjana Rojc. »Ko se sprašujemo o koreninah Evrope, katere sopatrona sta na željo Janeza Pavla II postala tudi sveta brata Ciril in Metod, se seveda v prvi vrsti sprašujemo tudi o vplivu krščanstva na kulturni razvoj Slovanov in posredno tudi Evrope same. Slovenci so njuno evangeljsko delo v glavnem doživljali posredno, ker je pokristjanjevanje glavnine Slovencev sledilo drugačni poti, res pa je, da je smisel njune evangelizacije pustil pomemben pečat tudi v slovenski kulturi« pravi dr. Rojčeva in dodaja, da nas razstava popelje preko življenja in pomena bratov Cirila in Metoda ter ponuja možnost za razmislek o posledicah, ki jih je njuno delo prinašalo v zgodovino slovanskih narodov in Evrope za časa njihovega življenja in skozi stoletja vse do današnjih dni.
Ob mednarodni gostujoči razstavi je v Knjižnici SLS razstavljen tudi originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Za obiskovalce bo ogled do nadaljnega možen vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro.
Preneseno iz strani www.sls.si