V SLS negujemo spoštljiv odnos do slovenstva, do slovenske besede, do slovenske kulture

Dan reformacije nas spominja na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je imelo za cilj preurediti rimskokatoliško cerkev med drugim tudi z zahtevo, da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Čeprav je bil prvotni motiv reformacije religiozen, je prvič v naši zgodovino prišlo do prav posebnega kulturnega prebujenja in preporoda, ki nas je povzdignil v narod. Tako smo Slovenci dobili slovenski knjižni jezik, kot prvo zapisan s peresom Primoža Trubarja.

V SLS negujemo spoštljiv odnos do slovenstva, do slovenske besede, do slovenske kulture. V preteklosti smo Slovenci vedno varovali svoj jezik in svoje običaje, še posebno takrat, ko to ni bilo enostavno. Kljub svoji majhnosti ali pa morda prav zaradi nje, smo se Slovenci s svojo čvrsto in trpežno naravo vse do danes uspeli ohraniti.

Ob tem pa se v SLS ne moremo in nočemo sprijazniti z dejstvom, da mnogi ljudje, Slovenci in drugi prebivalci Slovenije, slovensko državo doživljajo kot prelomljeno obljubo, v kateri eni izgubljajo, drugi pridobivajo. Zdi se, da slovenstvo, slovenska kultura in slovenska beseda postajajo obrobni; v hišo slovenske države pa vstopajo druge vrednote. In s tem se nikoli ne bomo sprijaznili, kajti slovenski knjižni jezik je bil in ostaja eden osnovnih in najpomembnejših gradnikov naše narodne zavednosti. V samem bistvu države Slovenije vidimo ustvarjalno slovensko kulturo. Slišimo slovensko pesem, slovensko besedo, slovenski pozdrav.

Današnji praznik je poklon vsem plemenitim posameznikom, ki so v preteklosti branili, bogatili in utrjevali slovenski jezik in tudi vsem danes delujočim slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki s svojo pisano, govorjeno, igrano ali uglasbeno besedo, negujejo in razvijajo slovenski jezik v sodobnem času.

Preneseno iz strani www.sls.si